Kriptovalute so digitalne valute, ki uporabljajo kriptografijo – tehniko kodiranja podatkov, ki omogoča, da jih lahko preberejo samo tisti, ki imajo geslo. Zaradi kriptografije je kriptovalute praktično nemogoče ponarediti, čeprav je njihova varnost odvisna tudi od drugih dejavnikov.

Moderne kriptovalute so decentralizirani sistemi, ki temeljijo na blockchain tehnologiji. Blockchain je porazdeljena podatkovna strutktura, o kateri je leta 1982 prvi pisal kriptograf David Chaum v svoji doktokrski disertaciji. V kripto svetu služi blockchain kot javna knjiga šifriranih transakcij, ki jo vzdržuje in posodablja na tisoče ljudi po vsem svetu. Transakcije so anonimne, a hkrati javno dostopne.

Bitcoin ni prva digitalna valuta. Prav tako ni prva uporaba blockchain tehnologije ali prva uporaba javnega kriptografskega ključa za zagotavljanja varnosti podatkov. A ker so vsi ti elementi združeni v enoten sistem, je Bitcoin prva sodobna kriptovaluta.

Poglejmo si kratko zgodovino kriptovalut.

Pred Bitcoinom

Že pred nastankom Bitcoina je bilo kar nekaj primerov spletnih digitalnih valut, vendar nobeni ni uspelo pritegniti večjega zanimanja, ali se uveljaviti na finančnem trgu. Dva primera takšnih digitalnih valut sta B-Money in Bit Gold.

2008: Satoshi Nakamoto in Bitcoin

Spletna domena bitcoin.org je bila registrirana avgusta 2008. Vse do danes ostaja domača stran najbolj razširjene kriptovalute. 31. oktobra istega leta je oseba (ali organizacija) z imenom Satoshi Nakamoto objavila znanstveni članek z naslovom “Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System” (Bitcoin: Peer-to-peer elektronski denarni sistem). V kripto svetu je ta dokument znan kot “Satoshijev whitepaper”.

V dokumentu je predstavljen koncept kriptografsko zavarovane blockchain tehnologije. Bitcoin je opisan kot teoretičen open-source oz. odprtokodni digitalni vir. “Open-source” koda pomeni, da si je nihče ne lasti, in da lahko vsi sodelujejo pri njeni uporabi in razvoju.

Vse do danes ni znano kdo je Satoshi Nakamoto. O njegovi identiteti kroži veliko mitov in teorij, možno pa je, da bo za vedno ostala skrivnost.

2009: Začetek rudarjenja Bitcoinov

V začetku leta 2009 je postala Bitcoin programska oprema prvič na voljo za širšo javnost. Prvih 50 Bitcoinov je skoval Satoshi Nakamoto in tako zagnal rudarjenje kriptovalut. To je bil čas, ko je le majhna skupina programerjev in navdušencev sodelovala pri razvoju nečesa, za kar je le malokdo od njih predvidel, da bo postala prelomna tehnologija.

2010: Early Transactions

V prvem letu obstoja Bitcoinu ni bilo mogoče pripisati kakršnekoli resnične vrednosti. Razvijalec Gavin Andresen je za 50$ kupil 10 000 Bitcoinov in ustvaril spletno stran Bitcoin Faucet, kjer jih je za šalo daroval naprej.

Najbolj znana zgodba tega obdobja je zdaj že legedarna, zadeva pa razvijalca programske opreme Laszla Hanyecza, ki je za 10 000 Bitcoinov kupil dve pici, kar je splošno priznano kot prva realna transakcija s kriptovaluto. Po dosedaj najvišji ceni Bitcoina, bi bili ti dve pici vredni kar 690 milijonov dolarjev. Vendar Laszlo svoje odločitve nikoli ni obžaloval, saj verjame, da je bil to ključen korak pri razvoju kripto ekosistema.

Decembra 2010 je Satoshi Nakamoto na priljubljenem spletnem forumu bitcointalk objavil svoje zadnje javno sporočilo. Pisal je o nekaterih manjših podrobnostih najnovejše različice programske opreme. Nato je še nekaj časa prek e-maila ostal v stiku z nekaterimi programerji, po aprilu 2011 pa o njem ni več sledu.

2011: Rojstvo novih kriptovalut

Na krilih Bitcoinovega uspeha se je ideja o decentraliziranih digitalnih valutah počasi začela uveljavljati in pojavljati so se začele prve alternativne kriptovalute. Ker so bile te valute alternativa uveljavljeni kriptovaluti – Bitcoinu – so bile poimenovane altcoini.

Večina altcoinov je postopoma izboljševala originalni Bitcoinov protokol in ponujala funkcije kot so večja hitrost, izboljšana anonimnost, itd. Litecoin je bil eden izmed prvih altcoinov, zato ga včasih prikazujejo kot srebro napram zlatu Bitcoina. Danes obstaja na tisoče različnih kriptovalut.

2013: Prvi veliki mehurček

Januarja 2013 je cena enega Bitcoina prvič presegla 1000$. To je bil pomemben mejnik, kljub temu, da je cena nato hitro padla in stagnirala približno dve leti, preden je ponovno dosegla prag 1000$.

V času zatišja je nekaj zgodnjih posvojiteljev utrpelo velike izgube, kar je povzročilo veliko negativnih mnenj o Bitcoinu. O tem se je tudi veliko pisalo v novicah in veliko ljudi je prvič slišalo za kriptovalute v kontekstu teh izgub.

Kripto trg je rasel počasi. Ni bilo jasno, koliko alt kovancev bo preživelo. Mnogi niso.

2014: Mt. Gox in turbulentni časi

Največja borza kriptovalut v tem času je bila spletna stran Mt. Gox. Januarja 2014 so vanjo vdrli hekerji in odnesli 850 000 Bitcoinov. Vse do danes ni znano, kdo je bil odgovoren za največjo tatvino v zgodovini kriptovalut.

Kritiki so menili, da zaradi anonimnosti in decentralizacije kriptovalut, ni presenetljivo, da je prišlo do tega vdora in da je bilo hekerje nemogoče izselditi.

Novembra 2014 je bil ustanovitelj Silk Road kripto spletne strani obsojen na dosmrtni zapor, potem ko je bilo ugotovljeno, da so prepovedane droge predstavljale približno 70% prodanih izdelkov na njegovi spletni strani. Transakcije na Silk Road spletnem marketu so se za zagotavljanje anonimnosti strank zanašale na plačila v Bitcoinih.

2015: Ethereum in razcvet Altcoinov

Projekt Ethereum je bil uveden leta 2015. Nekateri menijo, da je bil prva resnično uporabna izvedba idej, na katerih temelji Bitcoin. Ethereum je uvedel pametne pogodbe – tehnologijo, ki omogoča, da se na blockchainu poleg kriptožetonov gosti tudi programsko opremo. Pametne pogodbe so omogočile razvoj kompleksnih, uporabnih aplikacij v financah in drugih področjih.

Poleg pametnih pogodb je Ethereum kot prvi ponudil možnost gostovanja več valut. Čeprav ima Ethereum svojo lastno kriptovaluto Ether, je bilo na Ethereum blockchainu izvedenih nešteto novih žetonskih projektov. Pametne pogodbe in možnost lastnih valut sta se izkazali kot dobra kombinacija za ambiciozne razvijalce in podjetnike.

2016: Poplava ICO-jev

Priljubljenost Ethereuma je zaznamoval pojav projektov, ki so sredstva za zagon pridobivali s pomočjo crowdfundinga – natančneje z začetnimi ponudbami kovancev (ICO-jev), pri katerih se novi žetoni ponudijo vlagateljem podobno, kot se novo izdane delnice ponudijo vlagateljem ob javni ponudbi delnic (IPO-jev ali initial public offering). Ljudje so kovance kupovali kot naložbe ali, da bi podpirali projekte, za katere so bili ustvarjeni.

https://www.youtube.com/watch?v=4_b3c1vjUeo

Izkazalo se je, da so bili nekateri ICO-ji slabo zamišljeni. Nekateri so bili zgolj sheme za hiter zaslužek. Nekateri so bili t.i. Ponzijeve sheme, ki so se lažno izdajale za zakonite naložbe. Nekateri pa so postavili temelje za inovativne, uporabne izdelke in storitve.

2017: Bitcoin doseže 20 000$

Število javno dostopnih platform in borz za trgovanje se je postopoma povečalo, kar je precej olajšalo nakup in prodajo kriptovalut. Razmah ICO-jev se je še povečal.

Vse to je prispevalo k hitri rasti kripto ekosistema. Ker je bila tehnologija še mlada in nova, so bili obljubljeni veliki dobički. Tržna kapitalizacija kriptovalut je do začetka leta 2018 presegla 800 milijard dolarjev. Zdelo se je, da je za uspeh novega podjetja potrebno samo to, da je “kripto” ali “blockchain” del njihovega imena.

2018: Nazaj v realnost

Ko gledamo nazaj, se zdi neizogibno, da se je rast kripto trga izkazala za nevzdržno. Mehurček je počil in cene so začele strmo padati. Številni projekti so propadli, saj so bili slabo zasnovani ali preveč ambiciozni.

2019-danes: Reševanje resničnih problemov

Kripto projekti, ki so preživeli padec leta 2018, so imeli nekaj skupnega. Z uporabo blockchain tehnologije in kriptovalut rešujejo resnične probleme in zagotavljajo nove uporabne storitve. Namesto, da bi preprosto vlagali v nove kriptovalute na podlagi njihove uporabnosti pri vsakodnevnem nakupovanju in prodajanju, vlagatelji zdaj najprej analizirajo poslovne načrte kripto start-uppov Dandanes najdemo kripto projekte na področju iger na srečo, video iger, športa, urejanja in upravljanja identitet, financ in drugih panog. Z več kot desetletjem tehničnega razvoja v ozadju lahko današnji strokovnjaki za kriptovalute najdejo načine za racionalizacijo blockchain podjetij, ter ponudijo nove izdelke in storitve, ki brez blockchain tehnologije ne bi mogli obstajati.

Prihodnosti naproti/ Pogled v prihodnost

Svet je vse bolj digitalen in povezan, kriptovalute pa igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju finančne neodvisnosti vseh ljudi na svetu.

Bitcoin in druge kriptovalucije predstavljajo eno od možnih prihodnosti denarja, pri čemer se vedno več ljudi strinja, da bodo korenito spremenile svetovni finančni sistem.

Na svetu je skoraj 2 milijardi potencialnih potrošnikov, ki nimajo dostopa do bančnih storitev. Kriptovalute bi lahko vsakemu od njih omogočile sodelovanje v svetovnem finančnem življenju. Kaj bodo storili in povedali s to priložnostjo, bo za vedno spremenilo vse nas.